Z Borutom pičiva proti Steni. Ponovno v zahodni del, kjer naju čaka 400m lepe plezarije in 300m grdega res grdega šodra
Na začetku je skala lepa in kompaktna. V steni sva sama, vreme pa bl tko tko.
Takoj se postavi stena pokonci, in vse je skoncentrirano v prvih nekaj lepih raztežajev.
Sledi prosto poplezavanje proti izstop. Šodr šodr šodr. Razen ogromne plošče in plezanja skozi preduh, ki sta zanimiva.
So smeri, ki jih lezeš trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več. Zgornji del postreže z veliko nevarnostjo, ker šodra je na tone, kamni in skale pa so zabiti v zemljo in se majejo- hodš in plezaš kot po jajcih- zares.
No splezala sva jo. O dogodivščini na sestopu pa raje drugič.
Ni komentarjev:
Objavite komentar