Pokljuška smer v NŠG

Čeprav sem rekel, da letos NE bom plezal v NŠG sm bil spet tm.
Borut je izbral Pokljuško, ki poteka levo od Kamenkovega kamina. Smer je kr neki. Spodaj kao V.+, no ja mogoče sva falila sj sva lezla zihr več ;)

Potem pa še en kr neki iztopni cug. Nj bi bli trije, pa sva prvega preskočila in se navezala za dva.

 Pa sej skala je skala, tko da vseen ni blo slabo.

Hudičev steber v Prisojniku V.- 500m

Huh tale je bla pa naporna.
S Kekcom sva jo mahnla v Hudiča, ki se je res izkazal za hudičevga :)

Pristop mimo Lambade, čez snežišče do vstopa je šel gladko. Moj prvi raztežaj mi odleti komplet (se še ni zgodil), ko pokomentiram mi poleti še drug- zihr je meu Hudič kj zravn. Sledijo zanimivi raztežaji, ki pa se po težavnosti ne ujemajo z ocenami na papirju- klasika pač. Srednji del je podrt, pa še iščeva najboljše- najlažje prehode, ura pa teče.

 Vršni del je odličen in kompakten,pravočasno zavijem levo in zadaneva ob pravi izstop (skozi preduh). Na vrhu je ura 19.30 mi2 jo pa pičiva še na Prisojnik in potem naokoli sestopiva. Ja 15 ur vse skupaj ob 1,5l vode in dveh Corny-jih je bl klavrno za teleo, ampak sva pa zlezla HUDIČA, hehe.

Zeleniške špice

S tečajnikom Tomažem se nameniva prečit (po Miheliču) najlepši greben v Sloveniji- Zeleniške špice. Začneva malo pozno (8.30) na Jermanci in greva čez Repov kot proti Staničevem vrhu kjer začneva najino turo. Sonce veselo pripeka, kar je utrujajoče in izčrpajoče. Poplezavanje iz enega vrha na drugega navdušuje kompaktna skala in zračna izpostavljenost. Pridruži se nama še megla in veter in osvojiva vrh Srebrnega sedla. Sestopiva on se napojiva v tulmunih v Repovem kotu.
Fotke? Jih ni, ker je kljub vnetem fotkanju doma računalnik napisal sporočilce NO IMAGES, navkljub temu da sem jih 5 min pred tem občudoval. Fotoaparati so dobil alergijo name.

Humar Škarja v Planjavi V- (270m) in adijo Nikon P7000

Lepa a zelo draga tura se je začela na Jermanci. Z Dejanom sva se odpravila v Planjavo plezat Humar Škarja, smer, ki je zelo priljubljena med na Kamniškem koncu. Smer ponuja nekaj lepega plezanja, ki je bil zaradi vode v detajlu in zajedi malo bolj popestreno (drgač mora bit pa zajeda v suhem zlo huda za plezat). V iztopnem raztežajukjer se smer združi s Sobotno mi je v roki ostal desni stranc in ob cuku se je odprla foto torbica. Aparat je odletel 270 m nižje na vstop, kjer se je raztreščil...

Simpatična smer a finančno zelo draga.