ponedeljek, 22. september 2008

ST BELE VODE, ITA


ST Bele Vode, ITA
Cima delle Cenge:
DIRETTISSIMA V- (V-/IV) 200 m,
DESNA DIRETTISSIMA IV+ 200 m
Cima Piccola: SMER IVE-PIEMONTESE IV (IV-III) 250 m

Poročilo dvodnevne ture se glasi: uspela je in uspela je odlično
V petek zvečer se "sprehodimo" (1h- ruzak 20kg) do koče, kjer nam Lahi zaradi renovacije onemogočijo spanje v koči, spimo pač zunaj (nekje okoli 0 in malo pod) po drgetanju cele noči, nas pričaka lepo jutro in še lepši dan.

Splezamo Direttissimo (najlepša smer do sedaj) in popoldan še desno Direttissimo (zanimiva :)), se ob ognju najemo pašte in prespimo malo "toplejšo" noč na prostem ter splezamo še smer Ive Piemontese, sestopimo in oddrvimo domov. Uspe nam dostaviti Stojana v Gorje sekundo preden zaprejo volišče, ter ob spremljanju delnih rezutatov volitev navdušeni prispemo v Lj. Odličen vikend.

četrtek, 18. september 2008

Jeseniška smer V+(IV-V 150 m)


Jeseniška smer V+(IV-V 150 m)

Matej, Maja in jst smo se odpeljali na kraj zločina kjer sem dva dni prej zmrzoval. Med potjo ponovno ni obetalo najbolje pa vendar nismo obupali in se vseeno povzpeli do vstopa v smer. Tam pa popoln preobrat vremena.

Posije sonce in začnemo plezati v soncu. Najprej en cug potem pa smo se razvezali in malo prosto poplezavali pa še trije cugi po bolj ali manj hladni skali in že smo bili na vrhu, sestop dokaj zanimiv (krušljiv) in dva spusta po vrvi pa smo bili pri jutranjem vstopu. Smer nam je pobrala dobre 3h, analiza pa je sledila v Koči na Gozdu, seveda smo se posladkali še na Bledu ;)

torek, 16. september 2008

Kamenkov kamin VI-(IV-V 150 m)


Kamenkov kamin VI-(IV-V 150 m)

Z Jakatom se odločiva, da kljub slabemu vremenu obiščeva Vršič in preizkusiva srečo. Pri Jesenicah dežuje in v Mojstrani skoraj obrneva. Vseeno se odpeljeva v KG na čaj, no pa še na Vršič sva sproti zavila. Izstopiva iz avta in poleg dveh stopinj celzija naju še vetr skoraj odpihne. Usedeva se v avto... mečeva kovanec in se namesto petice po razu odločiva za 6- v Kamenkovem kaminu. Mraz se stopnuje, midva pa začneva plezat. Če že prstov na roki nisem čutu se je vsaj izenačilo, da jih tudi na nogi nisem :) Po dveh urah nasmejana in premražena izplezava. Pri avtu naju pozdravi sonček v podporo, da je pogumnim naklonjena sreča in se odpeljeva domov. Lepa plezarija.