petek, 31. oktober 2008

Praga


Na opero Nabucco v Prago
V petek zjutraj smo se: Katja, Tina, Mihc in I odpeljali iz Lj. mimo Linza proti cilju Pragi. Kilometrov nešteto (okoli 700) ur na poti pa mnogo (9h), ob 16h smo prispeli v hotel Lundborg, ki se drži znamenitega Karlovega mostu. Tam sta nas že čakala Coleman in Josef. Po namestitvi in "tušu" smo se odpravili proti operi, kjer smo imeli rezervirane karte za Nabucco. Predstava NEPOZABNA.

Po operi pa večerja in poizkušanje Českega pivaaaaaa ;) nisem popolnoma prepričan kaj je bil vzrok veliki žeji, suh zrak v operi ali pač odlično pivo.

Sobota je bila namenjena ogledom, po dolgem in počez. Ogledali smo si glavne atrakcije Češke prestolnice in se strinjali, da je všečna. Večer smo ponovno posvetili okušanju lokalne hrane ter in predvsem pijače (pivo). Nedelja- pakiranje, zajtrk in mimo Dunaja proti Sloveniji. Kjer naju je veselo pričakoval Mark.

Nepozabna avantura!

nedelja, 26. oktober 2008

13. Ljubljanski maraton

aaaaaaaaaa
13. Ljubljanski maraton
Dan se je začel čudovito saj smo ponoči prestavili uro in smo zato lahko dlje spali. Še vedno skeptičen ali naj zahinavim in namesto 42 raje odtečem polovičko, se odpeljem v Ljubljano.
Temparatura 10 stopin celzija je ravno prava, mogoče bi lahko bilo le dve ali tri stopinje topleje. Prvi krog odtečem umirjeno in se brzdam, da nebi prehitro začel, nekje okoli 1,40 pretečem prvi krog, kar je glede na počutje odličen rezultat. Potem pa se začne že znana zgodba osamljenosti, ker so ulice prazne in tam obstajaš le ti in topi koraki tvoji superg,ki nabijajo v utrujajoč asfalt. Pa gre 22, 23 ,24, 25, 26... no na postojankah s pijačo se ustavljam vedno pogosteje, hihi. Nekje med 37 in 38 km me prehiti zajček za rezultat 3,30. Mislim si če pridem pod 4h ali pa idealno 3,45 bo super. Kilometri pa minevajo. Potem pa naenkrat zmanjka oznak, ker je zadnja za 42 km potem pa je že za ovinkom CILJ. Ura kaže 3,40.46 bruto, neto pa to pomeni 3,40.14 odlično. Pred štartom bi podpisal za Lumpi tek, desetko, 21ko za 42 pa vse kar je pod 4h. V cilju navijata Mark in Katja, fotografira Janko, med množico so še Marjan, Jolanda pa Teja. Pohvalit moram Katko, ki je izboljšala svoj rekord na polmratonu in je sedaj 1,51.. pa tudi čestitke Teji za dobri 2h plus drobiž, ni slabo za prvič.

Konec dober vse dobro, kar ne ubije- utrdi.

petek, 17. oktober 2008

Jesenski Grindelwald in Baregg


z Mihcem sva se odpravila čestitat Colemanu za r.d., po devetih urah vožnje naju je poleg večerje še čakal gin, whiskey in par steklenic šampanjca- do jutranjih ur (7h).
Po prekratkem spancu sem se odpeljal do gondolske postaje za Pfingstegg in od tam odpešačil na Baregg. Pritisnu sem na gas in prepolovil časovnico, zraven pa skoraj izdihnil- no sigurno pa je iz mene izhlpel ves alkohol. Na cilju pa veličastni pogledi jesenskih barv z ozadjem mojih sanj Eigerjem. Po čaju, jabolku in meditaciji ter fotografiranju sem sestopil.

Popoldan pa z M.je odpeljal s kabrioletom (veter v laseh) do Marringena na ogled spomenika postavljenega Scherlock Holemsu, povratek v Grindelwald, kjer sva si pred večerjo še privoščila Roesti (mljask) in jakuzzi. Po večerji pa še krmljanje z Gray-houndom in lahko noč. Nedeljski povratek je bil hiter, le 8h. Lep vikend, neponovljivo pa je to, da sva nekomu podarila najlepše darilo za rojstni dan.

torek, 14. oktober 2008

Zlati Macesni na Viševniku 2050 mnv


Zazvoni telefon. j:a greš m: grem
kam, u to sem pa pozabu vprašat
Odpeljeva s ena foto-shooting zlatih macesnov. Zavijeva na Pokljuko, kjer pustiva avto in se čez travnik mimo žičnice odpraviva na Viševnik. Na Zlatih vodah fotografirava zlate macesne, ki opravičijo ime kraja. Sprehodiva se še do vrha in ob pogledu na Triglav občudujeva jesensko barvanje narave. Pri sestopu si na Pokljuki v studenčku natočiva sveže vode in se očarana vrneva domov. Kako je življenje lepo.

nedelja, 5. oktober 2008

Črna nedelja

... še preden se odpravimo na Hlevško planino in kasneje na Abram grem doma na net, obiščem Mihovo stran in preberem, da sta s Tonetom uspešno osvojila vrh Cho Oyua (8201 mnv).
Odpeljemo se proti primorski in se pritožujem kako je mraz, avto kaže 2 stopinji celzija, pa premišljujem, kok mora bit pr Mihatu mraz. Popoldan spremljam tv, net pa nikjer podatka o podvigu. Žalostno, osvojita šesti vrh sveta pa ne bu ne mu. Poročila ob sedmih zopet nič, mislim si če bi se jima kaj zgodilo bi bilo pa prec na tv. Trenutek zatem obvestijo o tragični nesreči v kateri je Miha izgubil življenje. Tone se je vrnil v bazo.

... Miha počivaj v miru