S Kekcom sva se zapeljala na sonce. Stene nad Ajdovščino in Vipavo ponujajo nekaj med plezanjem, plazenjem in hostanjem (nov izraz). Med lomlenjem hoste in malo plezanja sva splezala čudno smer, ki ponudi luštno podrt vstopni kamin in nekaj plat, kjer je polno cvetja in pričakovanja sikanj vijugastih živali.
Razen diareje gamsa, ki je prestrašeno pobegnil pred nama v steni in okoliških hostah nisva zaznala prisotnih ljudi.
Le na koncu je v mladem drevesu rastel preostanek naglavnega okrasja starega bika, polepšala sva ga na zadnji poti in mu namenila zadnje počivališče na Rašici, kjer je potekal zbor Alpinistov. Čudn dan :)
Sem domačin in nista prva, ki sta videla to okostje, verjetno ga je že marsikdo pred vama. Hočem povedati samo to, da drugič se primita raje kam drugam in pustita stvari v naravi, tam kjer so... !
OdgovoriIzbriši