Zatajile niso. Ne to pa ne.
Zanesel sem se na njih. Se tudi znesel nad njimi, ko sem v njih brezskrbno skakal iz skale na skalo, pa tudi kakšen mali potoček jih je obliznil s svojim hladnim tokom.
Opravil sem celo servis, jih oblepil z gumilezungo (kva pa vem kako se drugače reče temu lepilu) in jih nežno ;) uuuu, skrtačil.
Z menoj so se vozile po Sloveniji pa tudi preko mej so pogledale- prostor za njih je bil vedno rezerviran v prtlažniku...
Sedaj, ko jih zapuščam mi je hudo.
Sprehodil sem jih še na zadnjo pot (Vrhniško Planino), v dežju, da si sperem občutek krivde, ko jih zapuščam. Hvala vam za vse, pa brez zamere, ker vas je nadomestil nov par Garmontk :))

