Dva gresta v Kranjsko poč, trije pa gremo plezat Ribo. Dostop spremlja sonce in obeta lep dan.
Sledi poplezavanje po podrti skali, zgleda smo bli prvi letos, smer čistimo kot smetarji pod nami pa grmi. Ko se začne resno plezanje me zavede klin in uberem jo naravnost gor. Švicam in se tresem kot riba na suhem hihi. Po dvajsetih metrih neke zajebane (po moje VI.) zabijem dva klina in se v strahu (wtf sm to plezu) spustim dol.
Najraj bi šel v avtu in čau prot domu. Ampak če tečajca pasošolca pelješ v smer, je treba bit vzgleden. Po podrti steni odplezam dve petici in še dva cuga podrte trojke- bl dvojke pa smo na vrhu. Aja vmes ns je opral dž. Sošolc Andraž pa je v dveh cugih pilil tehniko prusikarjenja. Na koncu pa tečajc- Žiga postreže z odličnim jabolčno borovničevim sladoled štrudlom.
Šeje srčna kultura. Hvala Žiga in Andro
Ni komentarjev:
Objavite komentar