V četrtek vješalice in čevapi, v petek pa v Beograd- da vidimo kje se bolje je. Šest ur deževne vožnje in pripeljali smo se v glavno mesto Srbije, nekoč naše Jugoslavije. Avtomobili, kamioni in celo vonj v zraku je spominjal na preteklost- mladost. Življenje brezskrbno, polno življenja smeha in melosa.
Hrana odlična, pa naj bodo to čevapi-vješalice- pite- kajmak ... in rakija od kajsije- nepozabno.
Lokali polni, ljudje prijazni ter mične gospe in gospodične (samo nos imajo malo zavihan).
Ogledali smo si kar je bilo na spisku in se poklonili našemu nekdanjemu voditelju Titotu.
Z Mihcem pa sva mu zapela še pesem:
Mi smo slovenski pionirji,
najmlajši borci,
borci za prostost ... nostalgija
Še se bom vrnil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar