Kepa- Karavanke 2143 mnv

Jutro hladno - nebo šajba. Vreme obeta čudovit dan- kasneje se je obet uresničil. Začeli smo v senci in mrazu a smo se zaradi lepega enakomernega tempa kmalu lepo ogreli. Pot je bila čudovita, snega pa ravno toliko, da smo se zavedali zime.
Devet Rašičanov in še prijatelj Andrej smo z lahkoto dosegli vrh krepko pod časovnico, ki je predvidena za pristop. Tik pod vrhom se je severozahodni veter tako okrepil, da so se pričela nohtanja in misel o hitrem sestopu je bila prisotna. Na vrhu pa je veter in mraz popustil, skoraj brezveterje. Zato smo se začeli fotografirati na 1000 in 1 način. In tudi malici od goveje juhe pa do piškotov se nismo odrekli.

Odkril sem celo, da nas je na poti opazovala Gorila-Opica hmm (Ajdovska opica), pa še nosoroga smo vidl pa ... In to brez kapljice rujnega. Gorski prividi ali igra narave?
Sestop je bil še hitrejši. Analiza pa pri furerju v Dovju.

En lepših dni letos.

Vse Rašiška tekma

V soboto popoldan se je v Šentviški telovadnici odvijala tradicionalna Rašiška plezalna tekma. Veliko ljudi, hrane, pijače, zanimivih pogovorov ter kar nekaj zanimivih tehnik plezanja in popoldan se je hitro prevesil v noč. Žal sem svoj nastop zelo hitro zaklučil tko, da mi hotel kasneje celo Mark pokazat kako se more tist del splezat ;)

2/3 Tantričnih vijolic v Črnem Kalu

Zmaya se potepa po Vegasu kar pa ni preprečilo Sari in meni, da se nebi udeležila drugega tradicionalnega tantričnega plezanja v mrzli skali Črnega Kala. V Lj. kaže 0 stopinj, Vrhnika-Logatec-Postojna -1, no na ČK pa naju pričaka sonček in celih 7 stopinj. Čez dan se je ogrelo na vročih 12 kar je bilo dovolj za plezanje v kratkih rokavih. Kreme nisva potrebovala, ker sva morala odbrzet nazaj v Lj. Sara delat jst pa po Indijančka in Katko. Začela sva z ogrevanjem v sektorju F, za tako temparaturo so tut 4-5ce odlične.

Najprej 4c potem 5b pa še eno 5b pa 4c+/5a, za zaključek pa še Dexterja 6a. Mislm, da je blo pamtn, ker sva se pobrala drgač bi še kj težjega napadla ;)

Lep dan- velik opravlanja, pogrešana pa je bila v plezalskem krogu le 1/3.

BEOGRAD

Znam za jedan grad zove se Beograd ..."Ceca"


V četrtek vješalice in čevapi, v petek pa v Beograd- da vidimo kje se bolje je. Šest ur deževne vožnje in pripeljali smo se v glavno mesto Srbije, nekoč naše Jugoslavije. Avtomobili, kamioni in celo vonj v zraku je spominjal na preteklost- mladost. Življenje brezskrbno, polno življenja smeha in melosa.

Hrana odlična, pa naj bodo to čevapi-vješalice- pite- kajmak ... in rakija od kajsije- nepozabno.

Lokali polni, ljudje prijazni ter mične gospe in gospodične (samo nos imajo malo zavihan).

Ogledali smo si kar je bilo na spisku in se poklonili našemu nekdanjemu voditelju Titotu.

Z Mihcem pa sva mu zapela še pesem:
Mi smo slovenski pionirji,
najmlajši borci,
borci za prostost ... nostalgija

Še se bom vrnil.